Minister Šircelj o demografskem skladu: “Za financiranje pokojnin potrebujemo nove vire”

Finančni minister Andrej Šircelj in državni sekretar Peter Papež sta na današnji novinarski konferenci predstavila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, s katerim namerava vlada pod eno streho združiti vse državno premoženje.

Predlog zakona, o katere, smo podrobneje prvi poročali na Forbes Slovenija, bo danes poslan v javno obravnavo, njegova vsebina se lahko še spremeni. Šircelj pričakuje, da bi zakon lahko začel veljati s prihodnjim letom.

“Danes se soočamo v svetu s številnimi krizami in novimi izzivi. Eden od teh izzivov je tudi demografija,” je uvodoma povedal minister Šircelj. Število upokojencev naj bi se ob podaljševanju življenjske dobe do leta 2050 povečalo za približno 100.000 na 755.000.

“Če danes dajemo za pokojnine nekaj manj kot sedem milijard evrov, bomo leta 2055 plačevali nekaj manj kot devet milijard evrov, seveda ob predpostavki, da rast pokojnin ostane takšna, kot je. Ti dve milijardi pomenita, da za financiranje pokojnin potrebujemo nove vire,” je pojasnil.

Premoženje, ki ga ustvarjajo prebivalci Slovenije, je po njegovem eden izmed dodatnih virov.

Dividende v pokojninsko blagajno, oskrbo starejših, družinsko politiko

V demografski sklad bo vključeno premoženje, ki ga imajo SDH, Kad, DSU, Zpiz in ZZZS ter desetina kupnin od preteklih privatizacij. “Gre za koncentracijo premoženja,” pravi minister. “Del kapitala se akumulira, hkrati pa zakonske rešitve omogočajo, da bo ta kapital trajno rasel in s tem prinašal koristi sedanjim in prihodnjim upokojencem,” je pojasnil.

Kot smo poročali, bi se del premoženja namenil za sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja, dolgotrajno oskrbo in za ukrepe družinske politike, del pa bi namenili za trajno akumulacijo premoženja sklada.

Sklad bi vsako leto, najpozneje do 31. januarja za preteklo leto, vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb tekočega leta v Zpiz, določa zakonski predlog.

Za akumulacijo premoženja bi sklad namenil 40 odstotkov prejetih dividend in 60 odstotkov kupnin od prodaje naložb, in sicer za nedoločen čas oziroma trajno.

Petina od prejetih dividend pa se razdelila tako, da bi se 10 odstotkov namenilo sofinanciranju politike za skrb za starejše, 10 odstotkov pa za ukrepe družinske politike.

Šircelj meni, da bo združitev državnega premoženja prinesla določene koristi. “Upravljanje bo bolj profesionalno in enostavnejše. Veliko lažje je upravljati en sklad na profesionalni način, kot imeti številne sklade, kjer se upravlja premoženje po različnih metodah in postopkih,” je dejal.

Ob tem bodo upoštevana vsa načela, ki so potrebna za takšno upravljanje, zatrjuje finančni minister. To so načela skrbnosti, vestnega in poštenega upravljanja, odgovornosti, transparentnosti, gospodarnosti, učinkovitosti in neodvisnosti, kar bo po njegovih besedah zagotavljalo samostojno in nepolitično delovanje sklada.

Zavrnili očitke o koncentraciji politične moči

Državni sekretar na ministrstvu za finance Papež je ob tem zavrnil očitke, da naj bi šlo samo za koncentrirano politično moč, in dejal. “Zakon izrecno določa načelo neodvisnosti. Sklad upravlja naložbe samostojno in neodvisno, organi sklada niso vezani na navodila državnih organov in drugih oseb, vsaka komunikacija pa mora imeti sledljivost,” je naštel.

“Odgovornost je na upravljalcih sklada, ne na politiki. Zato je pomembno razlikovati med koncentracijo upravljanja in koncentracijo politične moči,” je dejal.

Če bo demografski sklad ustanovljen, se bo pripravil tudi nov načrt upravljanja in merila za uspešnost, ki bodo določala, kakšne cilje morata zasledovati uprava in nadzorni svet, je dodal.

Ob tem spomnimo, da bo nacionalni demografski sklad imel skupščino, nadzorni svet (devet članov) in upravo (trije člani). Štiri člane nadzornega sveta bo imenoval državni zbor, še pet članov pa vlada. Nadzorni svet bo na podlagi javnega razpisa imenoval člane uprave.

Sklad težek 17 milijard

O predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu smo na Forbesu Slovenija že pisali v članku Razkrivamo podrobnosti načrta Janševe vlade, ki bi prvič pod eno streho združil vse državno premoženje. V njem smo podrobneje pogledali, kako se bo združevalo državno premoženje in upravljale naložbe, za kaj se bo porabljalo denar – ne le za pokojnine – in kdo bo vodil 17 milijard evrov težek sklad.

Ustanovitev nacionalnega demografskega sklada je zapisana v koalicijski pogodbi četrte vlade Janeza Janše. Zamisel o demografskem skladu je bila aktualna že v prejšnji Janševi vladi leta 2021, a ni bila uresničena, saj koalicija takrat ni zbrala dovolj glasov.

Sindikati in opozicija so predlagani ureditvi nasprotovali tudi zato, ker bi po njihovem prinesla centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem državnega premoženja, s tem pa možnost politizacije. In ker je med drugim predvideval izdatke, ki niso demografske narave, to je družinsko politiko in dolgotrajno oskrbo. Iz istih razlogov je tudi tokrat pričakovati nasprotovanje opozicije, sindikatov in drugih.

Minister Šircelj pri usklajevanju s socialnimi partnerji ne pričakuje težav, jih je pa pripravljen reševati, če se pojavijo, zatrjuje.